Sreča izvira iz nas samih, če le upamo stopiti po stopinjah svojih želja! Veliko lepih trenutkov, doseženih ciljev in seveda novih želja!
Boštjan
sobota, december 26, 2009
Srečno v prihajajočem letu!
Sreča izvira iz nas samih, če le upamo stopiti po stopinjah svojih želja! Veliko lepih trenutkov, doseženih ciljev in seveda novih želja!
Boštjan
torek, november 03, 2009
Zadnja jesenska pota
...komaj mesec je minil od prvih porumenelih listov pa nam že zima kaže zobe. V zadnjem hipu mi je tako nekaj teh čudovitih toplih barv le uspelo zajeti na "film".
torek, oktober 13, 2009
sobota, avgust 29, 2009
ponedeljek, avgust 17, 2009
ponedeljek, avgust 03, 2009
Aiolos - Vetrova pot
Kako smo prepluli 600 milj, ga žgali tudi z 1o vozli samo s flokom, a zato morali prej zloščiti spodnjo stran barke, ki je bila sprva podobna koralnemu grebenu. S špohtlom!
ponedeljek, julij 06, 2009
Sailing Grece... here we come the 3rd time
ena priblizna mapica rute by Miha the HAD & Grega the ZEVS
Trenutno zbiram še informacije o pogonskem sredstvu... vetru na www.poseidon.hcmr.gr
petek, maj 15, 2009
Prvomajsko potepanje
Long time no see... ta pomlad je pač postregla z veliko obveznega branja in še več pisanja, pa je za slikce skoraj zmanjkalo časa. No ja...nekaj prvomajskih utrinkov pa bo le ugledalo luč sveta...
nedelja, januar 25, 2009
Kratek skok na senčno stran Alp
Iz meglene Ljubljane in nenajboljše napovedi ni bilo slutiti kakih pojavov sonca. No večinoma je napoved držala, a za kratko se je tik pred Ljubeljem odprla jasnina in sončni žarki so oplazili bregove in zasnežene vrhove.
Najlepši dve sta pa Urškini :)
Najlepši dve sta pa Urškini :)
Minute kasneje se je svetloba že krčila,
From Zimske
na drugi strani tunela pa na ju je čakala megla. Lahko bi povzel Cankarjev šolski spis..."ker je bila megla, nismo nič videli"... Zato tudi slik ni več.četrtek, januar 22, 2009
nedelja, januar 04, 2009
Še enkrat na vlak, sonce v Oslu in polet domov
Zjutraj hitro do Boda, ki je tokrat v snegu in še nekako počiva. Spet je bil jasen dan; svetloba vsaj uro prej kot na severu. Če ne bi bilo hribov, naj bi okrog enajstih celo vzšlo sonce... jah če ;-)
Bodo. Vrnemo zaledeneli avto in se spakiramo na vlak. Tokrat se bomo del poti vozili v svetlem. Zanimivo bo!
In res...sončni vzhod (brez sonca) traja celih 5 ur.
Ko se iz fjordov dvignemo svetloba upada, okrog nas pa prostranstva gozdov in prerij
Zjutraj se zbudimo v Oslu, ki ob 6h še globoko spi. Težko najdemo odprto kavarno, kjer se zbujamo še naslednji dve uri. Počasi se zdani in jasen dan obeta da bomo spet videli sonce.
Prav zares se prikaže. In neverejtno... greje!
Lepo se je bilo sprehajati po okrašenih ulicah in seveda se ni dalo izognit obveznemu šopingu spominkov. Saj krone pa res ne smejo ostat ;-)
Bodo. Vrnemo zaledeneli avto in se spakiramo na vlak. Tokrat se bomo del poti vozili v svetlem. Zanimivo bo!
In res...sončni vzhod (brez sonca) traja celih 5 ur.
Ko se iz fjordov dvignemo svetloba upada, okrog nas pa prostranstva gozdov in prerij
Zjutraj se zbudimo v Oslu, ki ob 6h še globoko spi. Težko najdemo odprto kavarno, kjer se zbujamo še naslednji dve uri. Počasi se zdani in jasen dan obeta da bomo spet videli sonce.
Prav zares se prikaže. In neverejtno... greje!
Lepo se je bilo sprehajati po okrašenih ulicah in seveda se ni dalo izognit obveznemu šopingu spominkov. Saj krone pa res ne smejo ostat ;-)
sobota, januar 03, 2009
Polarni ZOO, zadnjih 500km po zasneženih cestah in še enkrat aurora
Zapiranje vrat, zadnji pogled na zimski vrt,
in odrinili smo daleč dol, na domači svetli in topli jug ;-)
V čudovitem polarnem dnevu smo (pri -17°C) še enkrat vozili skozi zasnežene gozdove in fjorde.
Neverjetno, a naleteli smo na norveške može postave, ki so nas preventivno povabili na alkotest. Bil je negativen..seveda, saj je bil že 3.januar.
Naš vmesni cilj pa je bil polarni živalski vrt. Tja smo prišli kako uro za planom, kar je pomenilo precej manj svetlobe, in ob zasoljeni vstopnini skoraj podvomili v smiselnost podviga. No ja, če zdaj na toplem gledam nazaj, se ura drgetanja na mrazu vseeno izplačala.
Videli smo polarno lisico, risa, pa srne in jelene, celo Rudolfa, losa ;-) Zelo dobrodušna, simpatična in prav velika žival.
Prav na vrhu se je v daljavi pokazal celo volk
V mraku je mraz še bolj najedal kosti in komaj smo čakali, da se avto spet malo pogreje. Svetlobe je konec, nas pa čaka je še kakih 300km do spanja. Narvik, trajekt, tuneli, sneženje... in končno Fauske, micena hiška s kuhinjo in spalnico. A ne le to... še veliko več. Za njo se je v daljavi spet pokazala svetloba...
Zelena, nemirna, čudovita. Aurora. In spet smo šli malo postajat na mraz. Uživali smo!
in odrinili smo daleč dol, na domači svetli in topli jug ;-)
V čudovitem polarnem dnevu smo (pri -17°C) še enkrat vozili skozi zasnežene gozdove in fjorde.
Neverjetno, a naleteli smo na norveške može postave, ki so nas preventivno povabili na alkotest. Bil je negativen..seveda, saj je bil že 3.januar.
Naš vmesni cilj pa je bil polarni živalski vrt. Tja smo prišli kako uro za planom, kar je pomenilo precej manj svetlobe, in ob zasoljeni vstopnini skoraj podvomili v smiselnost podviga. No ja, če zdaj na toplem gledam nazaj, se ura drgetanja na mrazu vseeno izplačala.
Videli smo polarno lisico, risa, pa srne in jelene, celo Rudolfa, losa ;-) Zelo dobrodušna, simpatična in prav velika žival.
Prav na vrhu se je v daljavi pokazal celo volk
V mraku je mraz še bolj najedal kosti in komaj smo čakali, da se avto spet malo pogreje. Svetlobe je konec, nas pa čaka je še kakih 300km do spanja. Narvik, trajekt, tuneli, sneženje... in končno Fauske, micena hiška s kuhinjo in spalnico. A ne le to... še veliko več. Za njo se je v daljavi spet pokazala svetloba...
Zelena, nemirna, čudovita. Aurora. In spet smo šli malo postajat na mraz. Uživali smo!
petek, januar 02, 2009
Tromso in končno - v zadnjem hipu HURAAAAA !!!
Zgodnje vstajanje, vožnja z avtom, nato še z ladjo... Tromso še spi. Nujno smo potrebovali kavo.
Malo smo se sprehodili po tipično norveško okrašenem kraju. Mali butikci, tax free nacionalne specialitete, vse še prav božično okrašeno.
Opoldne se odpre Polaria, muzej in še bolj akvarij. Ribe, tjulnji in videoprojekcija.
Bil je jasen in za ta sever zelo svetel dan (brez sonca seveda), in popoldne so se po kraju prelile čudovite barve.
Tu smo se ob pici poslovili od polovice ekipe, ki jo je zvečer čakal let proti domu. Bodo sploh videli auroro? Jo sploh bomo mi? Nebo je še jasno in upanje ostaja!
Še nekaj spominkov, pa spet vkrcanje na ladjo, kak sendvič in sok. V trdi temi smo se usedli v avto in v jasni noči zapeljali proti domu (naši hiški seveda). Vsake toliko se ustavimo, pa gledamo posamezne duhce in puhce na nebu, če bi le kaj bilo zeleno. Sumi postajajo vse močnejši in poskusimo še z aparatom. Pol-inutna ekspozicija in ekran nam razkrije, česar oči niso.
ZELENA!!! ... AURORA!!! ... Uspelo nam je!
A kaj ko že naslednjo sliko zakrije oblak. Šment, a tako kratko je bilo!? Spet se peljemo še malo naprej, tik pred hiško zavijemo v sosednji zaliv. Pogled zastirajo gore; več prostora rabimo, širši fjord, zato se peljemo še naprej.
Končno se nam zdi, da bi lahko bili na pravem mestu. Zaparkiramo v sneg, se zadekamo in zazremo v nebo. JA spet je zeleno malo...malo več...vedno bolj...jaaaaa...
Trakovi se rišejo prek neba in migotajo nad nami. Ni najmočneje, a je vse kar smo lahko želeli. Huraaaaa! Zmagali smo!
Pa še skupinska slika, da ne bo kdo rekel, da smo goljufal!
Malo smo se sprehodili po tipično norveško okrašenem kraju. Mali butikci, tax free nacionalne specialitete, vse še prav božično okrašeno.
Opoldne se odpre Polaria, muzej in še bolj akvarij. Ribe, tjulnji in videoprojekcija.
Bil je jasen in za ta sever zelo svetel dan (brez sonca seveda), in popoldne so se po kraju prelile čudovite barve.
Tu smo se ob pici poslovili od polovice ekipe, ki jo je zvečer čakal let proti domu. Bodo sploh videli auroro? Jo sploh bomo mi? Nebo je še jasno in upanje ostaja!
Še nekaj spominkov, pa spet vkrcanje na ladjo, kak sendvič in sok. V trdi temi smo se usedli v avto in v jasni noči zapeljali proti domu (naši hiški seveda). Vsake toliko se ustavimo, pa gledamo posamezne duhce in puhce na nebu, če bi le kaj bilo zeleno. Sumi postajajo vse močnejši in poskusimo še z aparatom. Pol-inutna ekspozicija in ekran nam razkrije, česar oči niso.
ZELENA!!! ... AURORA!!! ... Uspelo nam je!
A kaj ko že naslednjo sliko zakrije oblak. Šment, a tako kratko je bilo!? Spet se peljemo še malo naprej, tik pred hiško zavijemo v sosednji zaliv. Pogled zastirajo gore; več prostora rabimo, širši fjord, zato se peljemo še naprej.
Končno se nam zdi, da bi lahko bili na pravem mestu. Zaparkiramo v sneg, se zadekamo in zazremo v nebo. JA spet je zeleno malo...malo več...vedno bolj...jaaaaa...
Trakovi se rišejo prek neba in migotajo nad nami. Ni najmočneje, a je vse kar smo lahko želeli. Huraaaaa! Zmagali smo!
Pa še skupinska slika, da ne bo kdo rekel, da smo goljufal!
Naročite se na:
Objave (Atom)