Zaragoza sicer leži v pokrajini Aragon, a ob modri barvi, ki jo te dni kaže nebo se najprej vedno spomnim na Asturijo. Modra, da bi jo gledal ure in ure. In ko se na njej zarišejo peščeni odtenki kamnitih zgradb je mera polna...
Tu je nekaj utrinkov, ki pa težko zajamejo to kar doživi oko.





Pa še kratek popoldanski utrinek...
Nepričakovano prijetno presenečenje je sproščujoči utrip mesta, ki se v oktobrskem soncu širi sredi suhega dela pokrajine Aragon. Brez težav izkoristim sistem izposoje koles, ki ga ponuja mesto. Preprosteje res ne bi moglo biti - sodobna tehnologija je izkoriščena in ni sebi namen. Prepeljem se po delu mesta, vrnem bicikl in iščem nekaj za pod in na zob ;-). Na trgu A. Francioso se usedem na stol pri "Servezeria Munich" Ne vem, kaj bi naročil, španščine res ne znam skoraj nič. S kretnjami si pridemo malo bliže in izberem nekaj z nedragega dnevnega menuja. Uvau! Juha, kruhki, piščanec...mmm zgleda sem res že pozabil, kaj je to dobra hrana...5 zvezdic jim dam. V menu sodita še pivo in sladica... breskev v vinu...nimam besed... za 6*... kaj 6... neprecenljivo!
Vse kar lahko rečem je le: "Hasta la vista, Zaragoza!